200-letnica smrti Valentina Vodnika

Komaj se je izteklo leto v katerem smo slavili Cankarja, že smo prestopili v novo, v katerem smo 8. januarja obhajali 200-letnico smrti Valentina Vodnika.

Šiškar, rojen 3. februarja 1758 ob današnji Vodnikovi cesti (ki so jo tako poimenovali seveda po njegovi smrti, pa tudi sicer Zgornja Šiška, kjer so stanovali, tedaj še ni bila del Ljubljane, prej ena od primestnih vasi), je bil eden zadnjih slovenskih polihistorjev. Šoloobveznim otrokom je verjetno še najbolj znan kot prvi slovenski pesnik (čeprav to ne drži povsem ...). Je tudi avtor številnih učbenikov oziroma šolskih knjig, Kuharskih bukev, priročnika o babištvu in prve slovenske slovnice, ki je v celoti napisana v slovenskem jeziku (prej so bile nemške ali latinske, ki so predstavljale slovnični opis slovenščine). Spisal je tudi prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika, in sicer francoščine. To je menda odlično obvladal in je za časa Ilirskih provinc (1809-1813) našim prednikom izboril , da je slovenščina postala učni jezik.

»Čeprav si Cankar in Vodnik z okroglima obletnicama sledita drug za drugim, pa ju nikakor ne moremo primerjati, že zaradi različnega časa in razmer, v katerih sta živela, predvsem pa zaradi težišča Vodnikovega dela, ki se od umetnostinh besedil preveša v prid besedil različnih funkcijski zvrsti, ki so neumetnostna. Gre za publicistična in strokovna besedila, predvsem jezikoslovna dela, recimo pisanje slovnice, slovarja, pa tudi druga zanimanja,« pravi dr. Andreja Legan Ravnikar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki v sodelovanju s SAZU, Filozofsko fakulteto UL in Vodnikovo domačijo 31. januarja prireja interdisciplinarni znanstveni simpozij z naslovom Oživljeni Vodnik: Ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika (1758‒1819).

Vabimo vas, da si več o Vodniku preberete v prispevku v ZRCalniku.