Od greha in zločina do svobodne izbire

V dolgem 19. stoletju so bili pisci higienskih spisov, priročnikov in poljudnih člankov pod močnim vplivom makrobiotičnih idej, ki so poudarjale pomembnost preventive in prevzgoje najširših slojev prebivalstva. Makrobiotiki, ki so si prizadevali za celostno obravnavo človeka in ne zgolj za zdravljenje posameznih simptomov, so med dejavnike, od katerih je bila odvisna dolžina človekovega življenja, redno uvrščali tudi duševno zdravje. V teh okvirih se bo predavanje osredotočalo na izhodišča raziskave o dejanju samomora in liku samomorilca z vidika kazenske zakonodaje, medicine, katoliške in posledično meščanske morale ter o načinu obravnave samomora v takratnem medijskem in znanstvenem diskurzu. Samomor je skozi stoletja v različnih kulturnih okoljih imel različne konotacije, s historičnega vidika pa je zanimiv, saj kaže vrednote, strahove in predsodke vsakokratne družbe. Samomorilec je imel zagotovo poseben status znotraj marginalne skupine duševnih bolnikov, ki so že sicer imeli status »drugega«, bili diskriminirani, stigmatizirani, deviantni in grešni. Predstavitev se bo dotaknila tudi odnosa do samomora na Slovenskem po drugi svetovni vojni v socialistični realnosti, ko je bil samomor vključen v kategorijo socialne psihopatologije, samomorilec pa je bil pogosto dojet kot strahopetnež in izdajalec, ki je izgubil vero v svetlo socialistično prihodnost.

Meta Remec je znanstvena sodelavka na Inštitutu za novejšo zgodovino. Po študiju zgodovine ter italijanskega jezika in književnosti se je leta 2008 vpisala na podiplomski študij zgodovine ter se zaposlila kot mlada raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino. Doktorsko disertacijo z naslovom Osveščanje prebivalstva za zdravo življenje v dobi meščanstva je zagovarjala leta 2015. Napisala je dve znanstveni monografiji, prav tako je objavila več izvirnih znanstvenih člankov in samostojnih znanstvenih sestavkov. Raziskovala je predvsem zdravje, zdrav način življenja, boj proti alkoholu in tobaku, spolnost ter razvoj makrobiotike v celoti, s posameznimi prispevki je obravnavala tudi zaplete zaradi dvojezičnosti in nacionalne spore na etnično mešanem slovensko-italijanskem ozemlju na prelomu iz 19. v 20. stoletje.