Šoa - Kako je lahko človek kaj takega dopustil?

V torek, 25. januarja 2022, bo ob 18. uri v Atriju ZRC v počastitev dneva spomina na žrtve holokavsta potekala krajša slovesnost.

Po uvodnih nagovorih bo sledilo odprtje razstave iz Jad Vašema z naslovom Šoa - Kako je lahko človek kaj takega dopustil, ki bo v Atriju ZRC na Novem trgu 2 na ogled do 10. februarja 2022.

Ob tej priložnosti bomo predstavili tudi dvoje pravkar izdanih knjižnih del, ki vsako po svoje obravnava holokavst in njegove posledice. Prvo je Leov zapis, zadnja knjiga v trilogiji o t. i. Joškovih otrocih - o skupini judovskih otrok, ki je pod vodstvom Joška Indiga med drugo svetovno vojno prekrižarila dobršel del (vzhodne) Evrope, se skrivala pred nacisti in nato večinoma srečno dospela na cilj, v deželo Izrael. Prevajalec vseh treh knjig, ki so bile izvorno zapisane v nemškem jeziku, je dr. Jaša Drnovšek. 

Drugo je pesniška zbirka Žetev poljskega pesnika mlajše generacije Grzegorza Kwiatkowskega, ki v prevprašuje vlogo Poljske in Poljakov pri izvedbi holokavsta. Njegove pesmi je prevedla dr. Simona Klemenčič, ki je poleg dr. Ota Lutharja tudi soavtorica spremne besede.

Prireditev bo sklenil glasbeni program v izvedbi pevca Tala Kocha ter pianista in skladatelja Assafa Fleischmanna iz Berlina. Natančnejši spored pesmi, ki jih bosta izvedla:

H. Jovel (1946): Lehol iš ješ šem / Vsak človek ima ime / Each of us has a name (Zelda)

A. Fleischmann (1983): Schmetterling / Metulj / Butterfly (N. Sachs)

D. Zehavi (1910–1977): Eli, Eli / Sprehod v Cezarejo / A walk to Caesarea (H. Szenes)

T. Koch (1976): Jarok / Zelena / Green (L. Goldberg)

J. Engel (1868–1927): Omrim, ješna erec / Pravijo, da obstaja dežela / They say there is a land (Š. Černihovski)

Trad. hasidska: Davidov psalm / Psalm 23

Tal Koch (1976) ima za sabo izobrazbo klasičnega petja. Študiral je na Rimon School of Jazz and Contemporary Music v Ramat Hašaronu in na Levinsky College of Education v Tel Avivu. Njegov raznoliki repertoar sega od Bacha (Božični oratorij) do Puccinija in Ariela Ramíreza (Misa Criolla). Nastopal je v izraelskem narodnem gledališču Hamiba, z Izraelskim vokalnim ansamblom in Radijskim pevskim zborom WDR. Kot tenor in skladatelj je član tria Trije kantorji (s katerim je lani izdal album) in ansambla Kolot. Leta 2021 je ustanovil svoj lastni ansambel Jarok. Kot skladatelj sodeluje v projektu pri spominskem obeležju Gleis 17 na berlinski S-Bahn postaji Grunewald. Poleg tega je singer-songwriter in bo letos izdal lasten album. Živi v Berlinu, kjer vodi več pevskih zborov, v Hannovru in Parizu dela kot kantor.

Pianist in skladatelj Assaf Fleischmann (1983) je študij jazz klavirja končal na Jerusalem Academy of Music and Dance leta 2010. Od leta 2011 živi in dela v Berlinu, kjer je igral v številnih zasedbah in sodeloval z različnimi glasbeniki s področij improvizacije in jazza. Ta sodelovanja so mu omogočila, da je nastopal v številnih mestih po Nemčiji, pa tudi v Luksemburgu, Londonu in Tel Avivu. Zanimajo ga afriško-ameriške korenine jazza, zato se še zlasti posveča delu skladateljev in pianistov Duka Ellingtona in Randyja Westona. V zadnjih letih je razvil tudi močno zanimanje za judovsko tradicijo v povezavi s sinagogalno glasbo in večkrat nastopil v tem kontekstu. Njegov zadnji projekt je literarno-glasbeni večer Sonjin dnevnik (na podlagi usode judovskega dekleta med drugo svetovno vojno), ki ga je pripravil skupaj s tenorjem in skladateljem Talom Kochom ter izvedel z igralko Stello Mario Adorf. 

Vabljeni k spremljanju prireditve v videoprenosu v živo na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=u75FOYKcOhk