Stečki: odstiranje skrivnosti kamnitih nagrobnikov

Vabimo vas na novinarsko konferenco, kjer bomo razgrnili podrobnosti o projektu ERC, ki ga je uspelo pridobiti ZRC SAZU in nosi naslov "Unde venis: Unravelling the enigma of the stećci tombstones". Projekt bodo na novinarski konferenci predstavili:

Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

Dr. Saša Čaval, vodja projekta, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU

Dr. Lucija Grahek, članica ekipe, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU

Dr. Edin Bujak, Filozofska fakulteta Univerze v Sarajevu (Filozofski fakultet, Univerzitet u Sarajevu, BiH)

*

Stečki, srednjeveški kamniti nagrobni kamni, so v ogromnem številu ohranjeni na območju današnje BiH, Srbije, Črne gore in Hrvaške. Več kot 72000 spomenikov še vedno leži na svojih prvotnih mestih, razpršeni po pokrajini Zahodnega Balkana. Svet priznava izredni pomen tej dediščini, ki je od leta 2016 na seznamu Unescove kulturne dediščine, vseeno pa je o stečkih znanega presenetljivo malo – kar je spodbudilo dr. Sašo Čaval, da jim je namenila svojo znanstveno radovednost. Na teh monumentalnih nagrobnikih temelji raziskovalni projekt z naslovom "Unde venis? Unravelling the enigma of the stećci tombstones", ki mu je finančna sredstva nedavno odobril Evropski raziskovalni svet. Stečki so tako v jedru t. i. ERC projekta, na področju znanosti v Evropi enega najprestižnejših dosežkov.

Nosilec projekta je ZRC SAZU, sodelujejo pa tudi raziskovalke s Katedre za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete v Ljubljani ter z Oddelka za arheologijo, Univerze v Beogradu. Poleg tega bodo pri projektu kot specialisti za dediščino in srednjeveško arheologijo sodelovali še kolegi z inštitucij v Bosni in Hercegovini, kot so Republiški zavod za varstvo zgodovinske, kulturne in naravne dediščine Banja Luka ter Mostar, Univerza v Sarajevu in Zemaljski muzej Sarajevo. 

*

Uradni naziv projekta: Unde venis: Unravelling the enigma of the stećci tombstones

Trajanje projekta: 5 let

Nosilec: ZRC SAZU, Inštitut za antropološke in prostorske študije

Višina sredstev: 2,7 milijona evrov

Ekipa: 6 raziskovalcev, 4 postdoktorski študentje, 3 doktorski študentje, 1 administrativni sodelavec

*

Vodja projekta Saša Čaval je kot eno od ključnih novosti načrtovanih raziskav izpostavila holistični pristop k elementom fenomena stečkov. Torej, s stečki v središču raziskovanja bo projekt odgovoril na ključna vprašanja v zvezi z neodkritim bivanim prostorom, ponovno uporabo prazgodovinskih prostorov za pokopavanje in vztrajnostjo specifičnega tipa starodavne ekonomije - transhumance, umetniško obrt s kulturnimi in esteskimi oblikami ter družbenimi spomini in identitetami, vgrajenimi v te nagrobnike. Projekt se tako ne bo osredotočil le na svet mrtvih, ampak bo posredno preučeval tudi svet živih. Veliko pozornosti bo namenjeno tudi naravoslovnim analizam v arheologiji, saj je en od ciljev projekta rekonstrukcija tedanjega življenskega okolja. Kronološki okvir raziskovanja fenomena stečkov bo segel daleč v prazgodovinska obdobja, kajti raziskovalna ekipa prepoznava številne indice, ki kažejo na dolgoročen »spomin kraja« ali »long-lived memory«. Srednjeveški prebivalci so se namreč podobno kot prazgodovinski ljudje naseljevali na istih mestih, ki so jih prepoznavali kot najprimernejša za življenje zaradi bližine naravnih danosti. Dolgoživ spomin o posebnem pomenu posameznih območij pa pričajo številni stečki postavljeni na prazgodovinskih grobiščih, razlaga dr. Lucija Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki bo v okviru projekta zadolžena za to področje. Rekonstrukcijo poselitvenih vzorcev za prazgodovinsko in srednjeveško obdobje bodo sodelovaci projekta opravili tudi s pomočjo lidarskih posnetkov, pri čemer bosta sodelovala dr. Žiga Kokalj in dr. Aleš Marsetič z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU.

Stečke pa bodo vzeli pod drobnogled tudi v materialnem smislu in se lotili raziskav okrasja ter napisov – za epigrafski del je pristojna dr. Anja Ragolič z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Umetnostnozgodovinska stroka je izdelala tipologijo stečkov, ki so lahko najrazličnejših oblik, od plošč do skrinj in stebrov. V nasprotju z običajnimi nagrobniki zanje ni nujno, da označujejo en sam grob oziroma, da so pomnik enemu samemu pokojniku. Še več: za veliko večino se sploh ne da dognati, komu v čast so jih postavili, saj je stečkov z napisi zgolj 0,5 odstotka ali manj kot 400. Napisi so v bosanski cirilici ali v glagolici, obe danes izumrli, in se ravnajo po antičnem grškem obrazcu »Ase leži« oz. »Tu počiva«. Tudi nabor okrasja na stečkih je izjemno raznolik: od sončnih koles in križev, valovnic in svastik, do figuralnih motivov s prikazi lova na jelene, bitke s sulicami (verjetno je tu predstava (perfomance – nek show), in tudi ples kolo.

Dodatno razsežnost stečkov t. i. »socialni spomin« ter identiteto pokojnikov bo skupaj z vodjo projekta raziskovala še kolegica iz Univerze v Beogradu, dr. Monika Milosavljević. Tako kot lahko o družbenem stanu pokojnika v preteklih, zlasti prazgodovinskih obdobjih sklepamo z ozirom na njihovo opravo in sestavo grobnih pridatkov, lahko o statusu preminulega pričajo tudi izbira mesta pokopa, osnovna oblika nagrobnika ter okrasi in ali celo napis na stečku, razlaga Saša Čaval. Pri tem nikoli ne pozabi poudariti še ene izjemno pomembne dimenzije: neverjetne strpnosti in multikulturnosti, značilnih za kraje, kjer so posejani stečki. Kajti, ti se pojavljajo širom Zahodnobalkanskega prostora, ne glede na vero pokojnih, pa naj so bili pravoslavci, katoliki, heretični krstjani (sledilci lokalne srednjeveške Bosanske crkve) ali kasneje tudi muslimani. Reka Drina je bila namreč meja tako med Vzhodnim in Zahodnim rimskim cesarstvom, kot tudi med Vzhodno in Zahodno krščansko cerkvijo, kar jasno kaže na prostor mešanja različnih kultur in veroizpovedi, ki so v srednjem veku zvečine mirno sobivale.