100 let od snemanja slovenskih ljudskih pesmi ruske raziskovalke J. E. Linjove

Od leta 1956 je znano, da so se v Zvočnem arhivu Inštituta ruske literature »Puškinski dom« (IRLI) Ruske Akademije znanosti (RAN) v Sankt Peterburgu, ki poleg mnogih dragocenih arhivov in številnih oddelkov, vključuje tudi Oddelek za folkloristiko, ohranili fonogramski posnetki slovenskih ljudskih pesmi. Takrat je dr. M. O. Skripilj, vodje folklornega oddelka omenjenega inštituta, poslal na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani dopis, v katerem je seznanil slovenske kolege o želji, da podrobneje raziščejo zvočno gradivo J. E. Linjove, ki ga je raziskovalka na voščene valje posnela leta 1913 v Sloveniji (na Bledu in okolici ter v Beli krajini), ter prosil za pomoč in sodelovanje. Kot rezultat raziskave in skupnih prizadevanj je bila predvidena objava znanstvene študije gradiva, vključujoč glasbene in tekstološke transkripcije posnetkov ter podrobnejšo analizo terenskega raziskovanja J. E. Linjove v Sloveniji. Do raziskave, realizacije objave in izmenjave celotnega gradiva pa takrat, kakor tudi kasneje na žalost ni prišlo zaradi različnih negativnih okoliščin. Ob tem pa je treba poudariti, da slovenski posnetki v celotni zapuščini J. E. Linjove zavzemajo pomembno mesto, so izjemno dragoceni tudi za slovenski narod, saj sodijo med najstarejše zvočne zapise slovenskih ljudskih pesmi. Vzorčni primeri posnetkov, ki so nam bili na voljo za analizo, dokazujejo, da je to zvočno gradivo nadvse zanimivo in vredno podrobnejšega raziskovanja.

V letu 2010 je bil na pobudo dr. Neže Zajc pripravljen dogovor o skupnem sodelovanju obeh raziskovalnih akademskih ustanov, ZRC SAZU in IRLI »Puškinski Dom«. Dogovor, ki obsega opredelitev sporazumnega večletnega sodelovanja s predvidenimi medakademijskimi izmenjavami in skupno organizacijo strokovnih srečanj (konference, simpoziji), sta podpisala direktorja obeh znanstvenih ustanov, prof. dr. Oto Luthar in prof. dr. Vsevolod Bagno, in s tem postavila temelj  obnovljenega sodelovanja ter odprla možnosti novega intenzivnejšega povezovanja med ruskimi in slovenskimi raziskovalci na področju folkloristike, literarne vede in kulturne zgodovine.

V letu 2012 je Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU začel izvajati bilateralni projekt Slovenija-Rusija z naslovom Folkloristične in literarnovedne raziskave arhivskega gradiva J. E. Linjove in drugih ruskih raziskovalcev, v katerem sodelujejo slovenski in ruski raziskovalci: D. Kunej (vodja), M. Golež Kaučič, M. Kovačič, R. Kunej, N. Zajc; A. N. Vlasov (vodja), J. I. Marčenko, E. I. Dorohova, A. V. Osipov, A. I. Vaskul. Ob obisku D. Kuneja in N. Zajc v Inštitutu ruske literature »Puškinski dom« novembra leta 2012 je bila pridobljena kopija dela zvočnega in rokopisnega gradiva za podrobnejšo etnomuzikološko in folkloristično obdelavo. Ob obisku so potekali dogovori o poteku raziskovanja v bodoče ter o sodelovanju med ustanovama pri izmenjavi, obdelavi in objavi gradiva. Konec avgusta pričakujemo nadaljevanje sodelovanja pri bilateralnem projektu ob obisku A. N. Vlasova in E. I. Dorohove na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU prav ob stoti obletnici terenskih raziskav ljudskega pesemskega izročila J. E. Linjove na Slovenskem, ki se je v poletnih mesecih leta 1913 mudila na Kranjskem in med drugimi posnela še danes po vsej Sloveniji znane pesmi, kot npr.: Regiment po cesti gre, Al je kaj trden most, Snoči sem na vasi bil, Pa bom šel na planince, Vse tičice lepo pojo ...

Z ustreznim skupnim projektom v prihodnosti želimo omogočiti dolgoletna prizadevanja za zaščito, obdelavo in objavo te, za oba naroda izjemno dragocene kulturne dediščine, ki bi ju tako povezala s kulturnim in znanstvenim dialogom, hkrati pa razširiti znanstveno raziskovanje iz folkloristike še na literarno vedo, kulturno zgodovino, zgodovino in muzikologijo.