Novembra letos je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU praznoval 70-letnico svojega obstoja. Je edini med osemnajstimi inštituti, ki ne domuje v eni od stavb na ljubljanskem Novem trgu, temveč tam, kjer njegovi raziskovalni usmeritvi tudi pritiče: v Postojni, na matičnem Krasu. Obletnica je za krasoslovce manj priložnost, da obujajo pretekle dosežke (čeprav teh ni malo), temveč se bodo posvetili najvidnejšim dosežkom, načrtom za prihodnost in novim raziskovalnim izzivom.
Inštitut za raziskovanje krasa je izšel iz leta 1929 v Postojni ustanovljenega italijanskega speleološkega inštituta (Istituto Speleologico Italiano), na temeljih katerega je Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 1947 ustanovila Zavod, kasneje Inštitut za raziskovanje krasa. Danes je na inštitutu, ki deluje v Postojni, na matičnem Krasu, zaposlenih 23 ljudi, od tega 14 raziskovalcev in 4 mladi raziskovalci. Tako kot je krasoslovje interdisciplinarna veda, ki združuje spoznanja mnogih drugih znanosti, so različni tudi izobrazbeni profili zaposlenih: geografi, geologi, kemik, gradbenik, hidrogeologinja, biologinja, mikrobiolog in fizik pokrivajo najbolj pomembna področja krasoslovja.
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU se je v 70 letih razvil v eno osrednjih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. V Postojni je tudi sedež Podiplomskega študijskega programa Krasoslovje, ki ga inštitut izvaja skupaj z Univerzo v Novi Gorici. V prostorih inštituta so bogato založena študijska knjižnica, kemijski in biološki laboratorij ter oprema za terensko raziskovanje in učilnica.
Krasoslovci ZRC SAZU so vpeti v mednarodne krasoslovne tokove in sodelujejo s številnimi stanovskimi kolegi z vseh celin – nič nenavadnega, kajti kras kot oblika pokrajine se razteza na več kot polovici površja Slovenije, približno tretjini Evrope in petini svetovnega površja. Krasoslovje ni le ena od najvidnejših in mednarodno prepoznanih vej slovenske znanosti, temveč je tudi ena redkih, ki je v mnoge svetovne jezike uvedla slovensko terminologijo. Krasoslovci povsod po svetu tako danes v strokovnih člankih omenjajo izraze, kot so karst, dolina, ponor in polje.
Več v Zrcalniku
