Fotografska razstava Mance Juvan v muzeju orientalske umetnosti v Trstu

Še do srede, 22. januarja, je v Mestnem muzeju orientalske umetnosti (Civico museo d'arte orientale) na ogled fotografska razstava Mance Juvan z naslovom Istanbul: Faces of Freedom, ki je nastala v sklopu evropskega projekta Transmaking. Razstavo, ki je bila še v času pandemskega zaprtja spomladi 2021 najprej postavljena v Atriju ZRC, je leta 2023 pospremila istoimenska knjiga z izborom posnetkov in esejev, ki raziskujejo fenomen svobode v urbanem okolju. Med avtorjema esejev sta tudi dr. Mladen Dolar in dr. Oto Luthar, čigar zapis si za izhodišče jemlje rek, da mestni zrak osvobaja. Obrazi svobode so bili lani spomladi na ogled tudi v MSUM. 

Fotografije Mance Juvan, priznane in nagrajene slovenske fotografke, ki je oktobra lani sodelovala pri mednarodnem festivalu Trieste Photo Days, so v prostorih muzeja orientalske umetnosti, urejenega v hiši na začetku nekoč zloglasne pristaniške četrti Cavana, zaživele na novo. Portretom nekaj predstavnikov značilnih poklicev, od pletilca košar do brivca, prodajalca sladkarij, zelenjave ali začimb, mesarja ..., so v muzeju dodali stare fotografije iz svoje bogate fototeke, ki so predstavljale predstavnike taistih poklicev, le da izvirajo izpred poldrugega stoletja ali so še starejše. Istanbulski ciklus Mance Juvan je hvalnica urbanosti in mestom, katerih blesk je od nekdaj pritegoval množice prišlekov iz neurbanih predelov, ki so se pod njihovim okriljem obetali boljšega življenja, dostikrat pa vsaj preživetja. Vse našteto drži tudi za Istanbul, velemesto s štirimi imeni, ki se razteza na obeh straneh Bosporja in resda ni glavno, zato pa največje in nespodbitno najbolj svetovljansko mesto Turčije.

Tudi Trst je bil svoj čas mesto tisočerih priložnosti, največje trgovsko pristanišče v avstrijski monarhiji in magnet za poslovneže, pustolovce, umetnike. Tudi pridevnik svetovljanski bi mu tedaj povsem upravičeno pritaknili, navsezadnje se je kot eno redkih mest v Evropi ponašal z judovskim, pravoslavnim in muslimanskim pokopališčem. Z razpadom habsburške monarhije, prvo svetovno vojno in razrastom fašizma ter povojnimi leti in desetletji, v katerih je bil znan predvsem kot »mesto zgoraj desno« - gledano iz Rima, je njegova srečna zvezda za nekaj časa ugasnila. V zadnjem času se Trst spet prebuja, hvalevredna pa je tudi krepitev vezi s slovenskim zaledjem in zanimanje Tržačanov italijanskih korenin za učenje slovenščine – k vsemu temu je zagotovo prispeval vstop Slovenije v Evropsko unijo.

Hišo, v kateri so uredili Mestni muzej orientalske umetnosti, je leta 1957 mestni občini Trst zapustila grofica Margherita Nugent, zadnja potomka plemiške rodbine, ki jo je sredi 18. stoletja dala zgraditi. »V njej so od leta 2001 razstavljene orientalske zbirke Mestnih muzejev zgodovine in umetnosti z vazami iz porcelana, grafikami in slikami, kiparskimi deli, svilenimi oblačili, orožjem in glasbili, ki izvirajo predvsem iz Kitajske in Japonske,« piše v zgibanki s kratko predstavitvijo muzeja, ki je na voljo tudi v slovenskem jeziku.