Kako zavite so poti umetnin / Simpozij o odtujitvah predmetov kulturne dediščine

Datum objave: 15. marec 2018

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU se v okviru evropskega projekta Transfer predmetov kulturne dediščine v regiji Alpe-Adria v 20. stoletju z akronimom TRANSCULTAA (edini s slovenskim partnerjem v raziskovalnem omrežju HERA, namenjenem raziskavam na področju humanistike) ukvarja s preučevanjem premikanja oziroma transferjev umetnin v konfliktnih obdobjih, kot so oboroženi spopadi, in izrednih okoliščinah, recimo vzpon NSDAP v Nemčiji v 30. letih 30. stoletja.

Od 19. do 21. marca bo v Prešernovi dvorani SAZU in Atriju ZRC potekala mednarodna konferenca z naslovom Odtujitve predmetov kulturne dediščine med 1914 in 1989/1991 − regija Alpe-Adria v primerjalni perspektivi / Dispossessions of Cultural Objects between 1914 and 1989/1991: The Alpe Adria Region in Comparative Perspectives. Program simpozija je na ogled tule.

Poleg Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU kot organizatorja sodelujejo še druge ugledne tovrstne ustanove iz Italije, Hrvaške in Nemčije (ki sicer ne sodi v regijo Alpe-Adria, a je bila v 20. stoletju vpletena v večino pomembnih dogajanj v zvezi z menjavo lastnikov umetnin). Organizatorji so t. im. vodilni raziskovalci projekta TranCultAA ob dr. Barbari Murovec iz Nemčije dr. Christian Fuhrmeister (Centralni inštitut za umetnostno zgodovino iz Münchna), ki je obenem vodja projekta, iz Italije dr. Donata Levi (Univerza v Vidmu), iz Hrvaške pa dr. Ljerka Dulibić (Strossmayerjeva galerije starih mojstrov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti). Ob tej priložnosti bo v Atriju ZRC na ogled tudi razstava z naslovom Kam so vse umetnine šle? / Transferji in odtujitve predmetov kulturne dediščine v Sloveniji med drugo svetovno vojno, ki bo na izbranih slovenskih primerih pokazala zavite poti umetniških del v času druge svetovne vojne.

»Cilj projekta je odgovoriti na ključna vprašanja, povezana z relokacijami, odvzemom in krajo kulturnih predmetov v 20. stoletju: kdo jih je snoval in kdo je pri njih sodeloval? Kdaj, zakaj in v kakšnih okoliščinah so potekali? Kakšna pojasnila so bila ob tem podana? Kakšni podatki in zgodbe so se ohranile v javnem spominu in zakaj?« med drugim piše v predstavitveni zgibanki mednarodne konference.

»Naloga umetnostnih zgodovinarjev ni doseči, da bi se umetnine vrnile še živečim lastnikom, o tem naj odloča politika,« dodaja Barbara Murovec. Poslanstvo raziskovalcev je ugotoviti, kaj se je z umetniškimi deli dogajalo in kje so končala ter vse to dokumentirati. »Naše delo obsega ogromno raziskovanja arhivskega gradiva in eden največjih dosežkov projekta TRANSCULTAA bo izdelava repozitorija podatkov o arhivskih dokumentih, ki ga snujemo vsi sodelujoči.«

Medtem ko večina laikov pri transferjih umetnin v drugi svetovni vojni res najprej pomisli na razlastitve judovskih ljubiteljev umetnosti in zaplembe v socialističnih državah po letu 1945, pa Barbara Murovec omenja tudi umetnine, ki so v Ljubljano kot središče fašistični Italiji priključene Ljubljanske province (Provincia di Lubiana) prispele, ker jih je sem dal poslati duce. Ta je ob okupaciji novi pokrajinski vladi namenil dvakrat po 50.000 lir za nakup umetnin, saj se je tudi tako želel pokazati kot kultiviranega posrednika latinske omike na slovansko območje. Tako je v Narodno galerijo v Ljubljani prišla z drugimi deli slika antifašističnega umetnika Giorgia Morandija...

Več si lahko preberete v Zrcalniku.

Prijazno vabimo na simpozij!