Podzemni vodni kanali v Apuliji kot arhiv preteklih podnebnih sprememb
Raziskovalci in raziskovalke Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Univerze v Ljubljani in Univerze v Bariju so s pomočjo napredne metode električne upornostne tomografije (ERT), ki jo uporabljajo za preiskave v medicini, pod površino apulijskih klifov zaznali in kartirali t. i. korozijske cevi. Gre za navpične tunele, ki so nekoč služili kot naravni odtoki za pronicajočo deževnico, danes pa delujejo nekoliko drugače. Predstavljajte si pokrajino, podobno švicarskemu siru, le da imamo namesto sira peščeno in slabo cementirano apnenčasto kamnino, pripoveduje dr. Matej Lipar, eden od avtorjev znanstvenega članka o odmevnem odkritju, ki je bil objavljen v ugledni mednarodni reviji Earth Surface Processes and Landforms. "Tisočletja je deževnica prodirala skozi to kamnino in oblikovala navpične cevi. V preteklosti so te cevi delovale kot hitra pot za infiltracijo vode v tla, nato pa so se zaradi sprememb v podnebju njihovi robovi utrdili, kar je ustavilo njihovo prvotno vlogo. Danes voda ponika predvsem okoli njih, namesto da bi tekla skozenj – proces se je obrnil," je še povedal raziskovalec. "Brez geofizikalnih meritev bi večine teh cevi nikoli ne našli," dodaja vodilna avtorica študije dr. Mateja Ferk, ki odkritje označuje za veliko in pomembno novost, ki jim je odprla pot v doslej neznan podzemni svet, obenem pa pomeni novo poglavje v zgodovini Zemlje.
Fosilizirane korozijske cevi so nekakšen naravni arhivi podnebnih sprememb. Njihov nastanek je bil povezan z deževnimi obdobji, v sušnejših obdobjih pa so se njihovi robovi strdili oziroma dodatno cementirali; cevi tako so postale fosilni ostanki preteklosti. Preučevanje teh procesov znanstvenikom pomaga razumeti pretekle podnebne spremembe in razvoj pokrajine skozi čas. Še bolj zanimivo je, da se nekatere izmed teh cevi danes dvigajo nad površje, saj se mehkejša okolica erodira hitreje kot njihove utrjene stene. Podoben pojav so opazili tudi v Avstraliji in na Mauritiusu – gre torej za globalen proces.
Poleg tega, da nam te strukture pomagajo razumeti razvoj pokrajine, bomo lahko, če jih bolje preučimo izpopolnili upravljanje podtalnice, pravijo raziskovalci. Ker podnebne spremembe vse bolj vplivajo na vodne vire, je poznavanje starih in sedanjih poti pretakanja vode v kraških pokrajinah ključnega pomena za ohranjanje pitne vode.