Tu je vse končano, vse je v razvalinah

Spletna razstava o povojni obnovi Primorske in vračanju beguncev

Datum objave: 22. junij 2022

Predstojnica in sodelavka Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, dr. Petra Svoljšak in dr. Petra Kolenc, sta v okviru Interregovega projekta Walk of Peace pripravili dvojezično spletno razstavo z naslovom Tu je vse končano, vse je v razvalinah (it. Qui è tutto finito, tutto in rovina) ki govori o povojni obnovi Primorske in vračanju beguncev na porušeno Primorsko po prvi svetovni vojni. Razstavo si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

Nekaj misli, ki sta jih razstavi na pot zapisali avtorici: »Skoraj nedoumljivo je, da v letu 2022, ko vojna divja na evropski tleh in ko smo nemočne priče dogodkom, ko pogled na porušena mesta in pokrajino Ukrajine zarisuje naš vsakdan, opozarjamo na gradivo izpred več kot stotih let, ki priča o do tal porušenem Posočju, Krasu, Vipavski dolini. Prav takšno je bilo namreč stanje po razdejanju soške fronte, v katero se je na vrhuncu svoje profesorske kariere na Dunaju odločil vrniti kraški arhitekt in urbanist Maks Fabiani (1865–1962) prav z zavezanostjo, da obnovi porušene kraje Posočja ali, kot je sam dejal 'je čutil moralno dolžnost ostati' in pomagati obnoviti kraje na zahodni slovenski narodnostni meji.

Z obnovo krajev vzdolž reke Soče je pridobilo Fabianijevo urbanistično načrtovanje Posočja (tudi Krasa in Vipavske doline) v širšem evropskem smislu hkrati regionalno planiranje in načrtovanje posameznih (posebej javnih) objektov. Načrti ureditve krajev so bil končani 30. oktobra 1922, skoraj šest let po vojni.

Maks Fabiani je med letoma 1917 in 1922 izdeloval oziroma vodil izdelavo urbanističnih regulacijskih načrtov, načrtov za gradnjo ali obnovo posameznih javnih stavb, kot so šole, upravne stavbe, cerkve (npr. Sv. Peter v Šempetru pri Gorici), pokopališča in druge skupne objekte, kjer se v manjših krajih odvija javno življenje. Za vsak kraj je predvidel bodoči razvoj ter njegovo funkcionalnost, kar je v prvi vrsti rezultiralo v posodobljeni cestni mreži, kjer so se ponekod še srednjeveške poti odpirale modernemu prometu novih stoletij z mislijo na obvoznice (npr. Gorica, Opatje selo). Nove ulične mreže in bodočo rast naselja je načrtoval tako pri večjih (Tolmin, Gorica, Ajdovščina) kot pri manjših (Miren pri Gorici) krajih. Urejena so bila tudi nova središča, manjši (Temnica) in večji trgi, premišljeno vključeni drevoredi, parki (Gradišče od Soči), včasih samo posamezna drevesa. Veliki projekt povojne obnove Primorske je številnim krajem na Primorskem vtisnil podobo, ki jo je zaznati še danes.«