Umrl je dr. Lojze Marinček
V soboto, 8. aprila 2023, je umrl dr. Lojze Marinček, bivši minister za znanost in tehnologijo ter nekdanji sodelavec Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Takole je misli o njem strnil njegov sodelavec, prof. dr. Andraž Čarni, raziskovalec Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU ter zunanji član Makedonske akademije znanosti in umetnost:
Dr. Lojze Marinček je bil znanstvenik, ki je s svojim delom bistveno pripomogel k poznavanju gozdne vegetacije Slovenije. Rodil se je 23. 4. 1932 v Ljubljani. Maturiral je leta 1951 in leta 1959 diplomiral na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Doktoriral je leta 1976 na Univerzi v Beogradu s tezo Gozdne združbe na klastičnih sedimentih v jugovzhodni Sloveniji.
Na Biološkem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je zaposlil 1. aprila 1973. Kasneje, v začetku osemdesetih let, je Biološki inštitut Jovana Hadžija postal del ZRC SAZU. Tu je bil leta 1985 izvoljen v naziv znanstveni svetnik. Leta 1997 je postal minister za znanost in tehnologijo v vladi Republike Slovenije. Funkcijo je opravljal do konca leta 2000. V času od decembra 1998 do marca 1999 je bil v. d. ministra za obrambo. Upokojil se je leta 2001.
Njegovo osrednje raziskovalno področje so raziskave sinekologije, sinsistematike in sindinamike gozdnih združb Slovenije, sosednjih dežel in jugovzhodne Evrope. Na začetku se je ukvarjal predvsem s kisloljubnimi bukovimi gozdovi, nato pa se je kompleksno lotil raziskav bukovih gozdov. Ukvarjal se je tudi z gabrovimi gozdovi in gozdovi plemenitih listavcev.
Enega izmed temeljnih rezultatov njegovega raziskovalnega dela predstavlja knjiga Bukovi gozdovi na Slovenskem iz leta 1987. V knjigi je kompleksno obdelal bukove gozdove, pri čemer se ni omejil samo na svojo ozko usmeritev (vegetacijo), ampak je kompleksno zajel tudi ekološke razmere, razvojne smeri, gospodarski pomen itd. Posebej moramo poudariti njegovo poznavanje tal in talnih procesov, ki jih je povezoval s posameznimi združbami.
Znan je po svojem prizadevanju za uporabo fitocenoloških raziskav v gozdarstvu in pri optimalni rabi prostora; zelo odmevno je njegovo delovanje pri sanaciji cestnih brežin na biološki osnovi. Poleg tega je precej časa posvetil originalni omejitvi ilirske florne province in njeni notranji razdelitvi na fitogeografska območja. Poleg tega pa je dr. Marinček našel čas, da je pisal prispevke za Krajevni leksikon, Enciklopedijo Slovenije in druge publikacije.
Lojze Marinček je posvetil vse svoje življenje raziskavam vegetacije in težko v kratkem prispevku naštejemo vse njegove dosežke. Brez dvoma pa je njegov obsežni opus bistveno pripomogel k današnjemu poznavanju vegetacije in bo ostal trajni temelj za nadaljnja raziskovanja. Dejstvo pa je, da je bil dr. Marinček raziskovalec z visoko stopnjo strokovnosti, zagnanostjo in s pronicljivimi rešitvami znanstvenih problemov.