Latinske in nemške kronike na Slovenskem

Predmet raziskave projekta so rokopisne in natisnjene latinske in nemške kronike (kot primarni zgodovinski viri), ki so nastajale na Slovenskem od srednjega veka do 1. tretjine 20. stoletja, ko so še nekatere cerkvene kronike bile pisane v latinščini; obravnavane bodo tako rokopisne kot tudi natisnjene kronike. V obravnavo bodo vključene tako kronike v pravem pomenu besede kot tudi dela kronikalnega značaja: anali, kronologije, zapiski, katalogi, genealogije, kronike v obliki korespondence, dnevniški zapiski itd. Pri projektu sodeluje 11 raziskovalcev: 5 s Filozofske fakultete v Ljubljani, 5 z ZRC SAZU in en samostojni raziskovalec. Cilji projekta so: - postaviti teoretične in praktične osnove za znanstveno obravnavo in objavo kronik; - poiskati kar največ kronik in del kronikalnega značaja, jih popisati in dokumentirati ter predstaviti njihovo vsebino; - vzpostaviti spletni portal za predstavitev projekta in objavljanje zbranega gradiva; - z dovoljenjem nosilcev lastninske pravice digitalizirati kar največ kronik; - ovrednotiti obstoječe izdaje kronik in jih po možnosti nadgraditi; - pripraviti izdajo dveh kronik (ene latinske in ene nemške): kroniki prepisati, ju prevesti (če bo mogoče v celoti ali vsaj daljše odlomke), znanstveno obdelati in objaviti skladno z načeli in pravili sodobnih znanstvenih edicij in digitalne humanistike; - pripraviti razstavo, na kateri bo predstavljen projekt in pomen kronik; - navezati stike s tujimi raziskovalci in institucijami, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kronik in kroniških del; - pripraviti mednarodni simpozij na temo kronik. Vsak od sodelujočih raziskovalcev bo kronike obravnaval iz svojega zornega kota in glede na svoje raziskovalne preference. Kot vzorčna primera za natančnejšo obravnavo sta izbrani dve kroniki: - (latinska) Fajdigova kronika, v rokopisu ohranjena latinska kronika frančiškanskega pisca, provincialnega knjižničarja in arhivarja Mavra Fajdige (1734–1790); - (nemška) korespondenca Franca Franca baronu Erbergu Jožefu Kalasancu, delo kronikalnega značaja oz. kronika v pismih (1800 dopisov), s katerimi je oficir Franc Franc v obdobju od 1832 do 1840 barona Erberga Jožefa Kalasanca obveščal o življenju in dogajanju v Ljubljani in širše. Osrednja tematika obeh kronik je Ljubljana kot glavno mesto Kranjske, njen pomen skozi čas, kulturne, politične, družbene in socialne posebnosti in spremembe, njen mestni utrip, razvoj itd., kot ju opisujeta obe kroniki. Projekt združuje tri klasične filologe (Hriberšek, Pobežin, Movrin), tri strokovnjake za primerjalno književnost (Smolej, Ogrin, Vidmar), tri germaniste (Žigon, Kramberger, Pavlin) in tri zgodovinarje (Golec, Preinfalk, Pavlin). Med naštetimi je tudi najbolj kompetenten strokovnjak za področje digitalne humanistike za izdajanje rokopisov: to je Matija Ogrin. Po zasnovi je razdeljen na 4 projektne faze, porazdeljene na tri leta trajanja projekta. Projekt odpira izjemno široko in še slabo obdelano področje; kronike bodo z različnih vidikov dopolnile in obogatile obstoječe zgodovinske vire in bodo pomemben vir za lokalno zgodovino in raziskave na področju domoznanstva. Zanimive bodo za najširši krog raziskovalcev, z njimi pa se želimo predstaviti tudi v tujini, se povezati s tujimi institucijami in raziskovalci, predvsem pa projekt, ki bo vzpostavil temelje za nadaljnje delo, še nadaljevati in nadgrajevati.