Okoljske spremembe in kraški vodni viri: vplivi, ranljivost in prilagoditve rabe prostora

Spremembe okoljskih razmer, nastale zaradi naravnih dejavnikov in zaradi posrednega ali neposrednega človekovega delovanja, močno vplivajo na kroženje vode. Posledice se kažejo v postopnem spreminjanju bodisi lokalnih ali globalnih hidroloških razmer ter v pogostejšem pojavljanju in večjem obsegu naravnih nesreč ter drugih pojavov, ki prizadanejo različne elemente okolja in okoljske procese, vse ekonomske sektorje ter življenja. Vse bolj dolgotrajne učinke z zmanjševanjem vodnih zalog in kratkotrajne učinke z vedno bolj pogostim pojavljanjem ekstremnih dogodkov (poplave, suše) v prihodnje napovedujejo tudi dolgoročno merjeni meteorološki in hidrološki podatki ter simulacije. Zaradi posebnosti pretakanja podzemnih voda in velike dinamičnosti hidroloških procesov so vodonosniki s kraško poroznostjo še posebej ranljivi na učinke različnih okoljskih sprememb. Hkrati vse bolj narašča njihov pomen za oskrbo s pitno vodo, saj v svetu zagotavljajo že približno četrtino, v Evropi pa tretjino teh potreb. V Sloveniji kraški vodni viri oskrbujejo okoli polovico prebivalstva.
Okoljske spremembe hkrati z grožnjo predstavljajo izziv predvsem za ustrezen prostorski razvoj območij bogatih s krasom. Zato je smotrno preveriti odzivnost in primernost sistema prostorskega načrtovanja glede na pričakovane vplive in ranljivost prostora ter sektorjev. Z vidika upravljanja vodnih virov manjka predvsem hkratno upoštevanje vplivov človekovega bivanja v prostoru in razvoja prostora ter dinamike gibanja vode in spremljajočih procesov. Kot dopolnilna ali alternativna rešitev se vse bolj uveljavljata sonaravni in ekosistemski pristop.

Namen projekta je zato proučiti vplive okoljskih sprememb na kraške vodonosnike, oceniti njihovo ranljivost ter pripraviti predloge za primerno prilagajanje rabe prostora tem spremembam in upravljanje s kraškimi vodnimi viri.

Ključni cilj projekta je razviti inovativni koncept za okoljskim spremembam prilagojeno načrtovanje prostora in upravljanje s kraškimi vodnimi viri na podlagi:
i) ugotavljanja vplivanja okoljskih sprememb na kraško hidrologijo in zdravje ekosistemov;
ii) ovrednotenja ranljivosti kraških vodonosnikov na okoljske spremembe;
iii) ovrednotenja ranljivosti različnih sektorjev v času ekstremnih hidroloških pogojev (suše, poplave);
iv) vpeljave sonaravnih in na ekosistemskem pristopu temelječih paradigm v prostorsko načrtovanje (t. i. NBS, EsA).

Koncept bomo preverili na izbranih študijskih območjih in izdelali strokovna priporočila za okoljskim spremembam prilagojeni prostorski razvoj. Delo bo temeljilo na uporabi izredno interdisciplinarnih metod: statistične analize trendov in korelacija, zvezni in ciljni monitoring izvirov, kemijske in biološke laboratorijske analize, sledenje z naravnimi in umetnimi sledili ter uporabe GIS analiznih orodij.

V raziskavi bomo močno poglobili razumevanje interakcij med posameznimi elementi v okolju ter kompleksnih povratnih mehanizmov. Rezultati bodo novost na področju hidrologije in prostorskega načrtovanja in v svetovnem merilu edinstven pristop k reševanju aktualne teme. Predstavljali bodo dosežek, ki bo prinesel bistvene novosti na področju praktičnih izzivov v raziskavah posledic okoljskih sprememb v krasu in podlaga za usmeritve prihodnjega prostorskega načrtovanja.
Študija bo pripomogla k povečanju konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije na področju razvoja znanosti o krasoslovnih, hidroloških in urbanističnih metodah raziskovanja. Izobraževalne in raziskovalne ustanove bodo z realizacijo projekta pridobile bogato podatkovno bazo, znanje in izkušnje. Slednje bodo prenešene tudi v gospodarko panogo, ki ponuja okoljske rešitve. Rezultati bodo koristni državnim in lokalnim upravnim organom ter upravljalcem pri oblikovanju ukrepov in smernic za prilagajanje okoljskim spremembam, kar bo kot vzorčni primer uporabno tudi za ostale države, bogate s krasom.