Postimperialne tranzicije in transformacije iz lokalne perspektive: slovenska mejna območja med dvojno monarhijo in nacionalnimi državami (1918-1923)

Pri raziskovanju propada Avstro-Ogrske in nastanku novega, post-imperialnega političnega in institucionalnega reda na današnjem slovenskem ozemlju, so se zgodovinarji doslej pretežno osredotočali bodisi na diplomatsko zgodovino bodisi na politično tranzicijo, do katere je prišlo v večjih upravnih središčih. Že desetletja dogodki, kot razglasitev države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in posledično nastajanje avtonomne slovenske politične uprave, ostajajo osrednje referenčne točke zgodovinske naracije. V tem kontekstu je bil določene pozornosti deležen tudi domnevni »boj za narodno osvoboditev« in vzpostavitev »slovenske vladavine« na obmejnih območjih. Tako "nepravična" izguba "slovenskega narodnega ozemlja" na Koroškem (v korist Avstrije) in v Avstrijskem primorju in zahodnem delu Kranjske (v korist Kraljevine Italije), kakor tudi diplomatski in vojaški uspehi po letu 1918 na Spodnjem Štajerskem in v Prekmurju, so bili deležni obravnave in vključeni v ustanovitveno pripoved o pobegu slovenskega naroda iz avstro-ogrske "ječe narodov".

Z osredotočanjem na politične in vojaške dogodke pa so zgodovinarji lahko ponudili zgolj zelo skromno razlago post-imperialne politične tranzicije in družbene preobrazbe, do katere je prišlo na slovenskih mejnih območjih. V znanstveni literature so popolnoma umanjkale vsakodnevne izkušnje navadnih ljudi, ki so živeli v spornih in jezikovno raznolikih obmejnih družbah v treh regijah današnje Slovenije: v Prekmurju, na Štajerskem in na Primorskem.

Glavni cilj tega projekta je raziskati, kako so navadni ljudje, ki so živeli v obmejnih skupnostih, doživeli vsiljeno politično tranzicijo in družbeno transformacijo. Osrednja naloga, ki si jo bomo zadali v okviru projekta, je tako raziskati učinke, ki jih je spremenjen mednarodni politični sistem imel na vsakodnevno življenje v lokalnih družbah v slovenskih mejnih območjih po razpadu imperialne režima. V prvi fazi želimo izdelati temeljito raziskane študije primerov izbranih posameznikov ali lokalnih skupnosti. V skladu s tem bodo člani projekta raziskovali področje oziroma problematiko v skladu s svojimi širšimi interesi in specifično specializacijo. V drugi fazi se bodo ugotovitve in zbrani materiali primerjalno analizirali, da bi zagotovili vpogled v skupne značilnosti prehoda in preobrazbe v različnih institucionalnih, družbenih in kulturnih okoljih.

Projekt bo združil izkušene znanstvenike s tistimi iz mlajše generacije, v skupnem prizadevanju, da bi zapolnili praznine v obstoječih raziskavah - tako nacionalnih kot mednarodnih -, ki se nagibajo k zanemarjanju kompleksnosti lokalnih kontekstov s pripisovanjem vloge žrtev domnevno pasivnemu lokalnemu prebivalstvu. Predlagana raziskava tako daje glas navadnim ljudem, ki so se morali spopasti s povojno družbeno nestabilnostjo in šibkostjo državnih institucij na lokalni ravni. Poleg tega si bodo člani projekta prizadevali razkriti vlogo "delovanja od spodaj", pri čemer se bodo osredotočali na načine, na katere so lokalne družbe same oblikovale ali vsaj poskušale nadzorovati izid post-imperialnih prehodov in transformacij. Cilj te raziskave je tako prispevati k podrobnejšemu in bolj natančnemu razumevanju zgodovinskih pojavov, ki niso imeli zgolj ogromnega vpliva na prihodnjo srednjeevropsko zgodovino 20. stoletja, temveč še zmeraj predstavljajo pomembno točko nesoglasja med nasprotujočimi si nacionalnimi spomini v regiji.