Vodilni humanisti slovenskega prostora med 16. in sredo 19. stoletja ter njihovo socialno in kulturno okolje

Pri številčno majhnih evropskih narodih, kot je slovenski, sta kultura in jezik temeljna konstitutivna elementa, zato je za ustrezno razumevanje preteklosti njihovega prostora tem pomembnejše poznavanje vloge humanističnih osebnosti, ki so se v »prednacionalni dobi« tako ali drugače ukvarjale z današnjim nacionalnim prostorom in bile hkrati s svojo dejavnostjo vpete v širše evropske tokove.
Projekt bo z različnih vidikov obravnaval vodilne humanistične osebnosti, ki so delovale v več kot tristoletnem časovnem razponu od 16. do srede 19. stoletja. Vsem humanistom (z izjemo enega v točkah 4–6) je skupno, da so: 1) bistveno sooblikovali duhovne, miselne, znanstvene, kulturne in tudi politične tokove na Slovenskem, 2) bili kot sooblikovalci izrazito vpeti v dogajanja širšega prostora, 3) dlje časa delovali zunaj slovenskih dežel, 4) pomembno vplivali na razvoj misli oz. znanosti v širšem srednjeevropskem prostoru, 5) bili kot takšni uveljavljeni že za življenja in 6) so danes prisotni v širši, ne le domači nacionalni kolektivni zavesti. Kot takšni simbolizirajo vsa velika zgodovinska oz. kulturnozgodovinska obdobja (reformacijo, protireformacijo, barok, razsvetljenstvo, romantiko), predstavljajo razvojni lok od začetkov empirizma k moderni znanosti ter od zgodnjih etnično-jezikovnih integracij k modernim narodom.

Najpomembnejši humanisti slovenskega prostora s »(srednje)evropskim« dometom bodo prvič obravnavani interdisciplinarno in skupaj v enem projektu. V ospredju raziskovalnega pristopa ne bodo osebnosti kot takšne, ampak njihova interakcija z okoljem, obravnavana v več tematskih sklopih. Znotraj vsakega tematskega sklopa bodo prednostno pokriti tisti problemi in problemske celote, ki so bili doslej najbolj deficitarni pri poskusih celovitega prikaza dobe, preučevanih osebnosti in trajnih rezultatov njihovega dela. Tematski sklopi so naslednji: 1) biografsko-zgodovinski, 2) literarnozgodovinski, 3) kulturno-politični. Projektne skupine temu ustrezno se sestavljajo samo zgodovinarji, temveč raziskovalci štirih ved: zgodovinopisja, literarne vede, jezikoslovja in umetnostne zgodovine.
Poleg klasične oblike publiciranja bodo vse objave dostopne tudi v elektronski obliki na posebnem spletišču in opremljene z daljšimi povzetki v tujih jezikih. Spletišče projekta bo prednostno namenjeno ažurnemu objavljanju novih spoznanj, ki jih ni mogoče dovolj hitro publicirati v klasični tiskani obliki. Omogočalo bo tudi neposredno komuniciranje z znanstveno in strokovno javnostjo.
Člani projektne skupine bodo delne rezultate svojih preučevanj prezentirali na znanstvenih srečanjih in vabljenih predavanjih doma in v tujini. Ob izteku projekta bo projektna skupina na znanstvenem posvetu predstavila celotno produkcijo projekta in najpomembnejše rezultate. Glede na pomen obravnavanih osebnosti za nacionalni prostor lahko pričakujemo precejšen medijski in strokovni odziv na predstavljene dosežke. Končni cilj projekta je (pred)priprava sintetičnega prikaza obravnavanih osebnosti, njihovega dela in dobe.