Delo sodi na področje socialne antropologije in se posveča problemom pripadnosti, identitete ali družbenega razmejevanja pripadnikov etničnih skupin, ki v antropologiji ni novo. Eksplicitne obravnave te tematike segajo v začetke sedemdesetih let prejšnjega stoletja, implicitne obravnave meja in razmejevanja pa so v antropologiji starejše; preučevanje simbolnih (samo)razmejevanj med »kulturami«, »družbami«, »plemeni« ipd. je prisotno že od samih začetkov konstituiranja discipline. Danes so v delu razprav o družbenem razmejevanju zlasti v evropski socialni antropologiji vse bolj v ospredju teme, ki se nanašajo na specifično evropsko situacijo po »padcu berlinskega zidu«, na problematiko novih mednacionalnih meja v nekdanjih evropskih socialističnih državah. Tudi knjiga poseže v tak prostor in sicer v obmejni pas, ki ga obeležuje nova mednarodna meja med Slovenijo in Hrvaško (1991) in ga umesti v omenjeni antropološki razlagalni okvir.

(Samo)razumevanja nacionalnih identitet in upravljanja s temi razumevanji pri prebivalcih doline zgornje Kolpe so poglavitna tema dela, ki v luči nekaterih današnjih vročih poudarkov v teoriji etničnosti pojasnjuje vpliv nove politične meje na občutja domačinskih »nacionalnih« pripadnosti.