Nacionalni jezikovni atlas je ob slovnici, pravopisu, slovarjih itd. eno tistih jezikoslovnih del, ki so uporabna v širše znanstvene in pedagoške namene tako doma kot v svetu. Slovenski lingvistični atlas (SLA) je zasnoval že Fran Ramovš leta 1934, jezikovnogeografske raziskave slovenskega jezika pa so ena od temeljnih nalog Inštituta za slovenski jezik. Predstavlja tako jezikovno kot kulturno bogastvo slovenskega naroda, predvsem pa pomeni zelo bogat vir za nadaljnje jezikoslovne kot tudi sociolingvistične in etnološke raziskave ter osvetlitev jezikovno-kulturnih stikov in povezav z drugimi, predvsem sosednjimi narodi in njihovimi jeziki.

Vsak izmed načrtovanih zvezkov zajema besedje izbranih pomenskih polj (npr. SLA I: Človek – telo, bolezni, družina; SLA II: Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih – hiša in njeni prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija, orodje; SLA III: Kulturna dediščina v slovenskih narečjih – tradicionalni praznični vaški svet, tj. obleka, vas, cerkev, prazniki, hrana, poklici; SLA IV: Prostor in čas v slovenskih narečjih – pokrajina, čas, vreme, števniki, prislovi; SLA V: Naravna dediščina v slovenskih narečjih – živali, rastline) oz. oblikoslovne in glasoslovne značilnosti slovenskih narečij (SLA VI: Pregibanje imen, tj. zaimki, pridevniki; oblikoslovna vprašanja iz gramatičnega dela vprašalnice za SLA, SLA VI: Pregibanje glagolov; SLA VII: Glasoslovje in naglas), jih predstavi na jezikovnih kartah in v besednem indeksu ter enotno oblikovanih komentarjih s stalnimi rubrikami (gradivo, morfonološka analiza, posebnosti kartiranja, sklicevanje na druge atlase in jezikovne karte, relevantna literatura o problemu, predstavljenem na karti). Jezikovni atlasi predstavljajo tako jezikovno kot kulturno bogastvo slovenskega naroda, predvsem pa pomenijo zelo bogat vir za nadaljnje jezikoslovne kot tudi sociolingvistične in etnološke raziskave ter osvetlitev jezikovno-kulturnih stikov in povezav z drugimi, predvsem sosednjimi narodi in njihovimi jeziki.