Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ni le najstarejša in največja kontinuirana knjižna zbirka v slovenskem jeziku, marveč je nukleus znanstvenokritičnega izdajanja slovstvenih besedil v Sloveniji. Dosedanja glavna urednika zbirke, Anton Ocvirk in France Bernik, sta v njej izdala glavnino slovenske literarne klasike. Z zbirko so znanstvene izdaje dosegle v slovenski literarni vedi svoje sistemsko mesto.

Anton Ocvirk, ustanovitelj zbirke, jo je urejal od 1946 do svoje smrti 6. januarja 1980. Tega leta je postal glavni urednik France Bernik, ki je zbirko urejal do konca 2010 in pripravil uredniški program letnika 2011. Podzbirko Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev je zasnoval in začel že prvi urednik Anton Ocvirk leta 1955. Tedaj je začela izhajati nova, obširno komentirana izdaja Prijateljeve Slovenske kulturnopolitične in slovstvene zgodovine. Kot živa podzbirka pa so monografije začele izhajati v uredništvu Franceta Bernika. Do leta 2009, ko je zbirko prevzel ZRC, je izšlo 233 knjig zbranih del in 9 monografij, če ne štejemo, da so nekatere izšle v več zvezkih, bile ponatisnjene in celo na novo izdane.

Zbirka tudi pod uredništvom Matije Ogrina ohranja temeljne konceptualne značilnosti, ki so ji bile določene že ob začetku (objava celotnega literarnega opusa izbranega avtorja po že utrjeni znanstveno-kritični metodi), ob tem pa je pripravljena tudi na moderne, elektronske načine objavljanja in posredovanja besedil. Pomembno in v interesu literarne vede je, da zbirka zbranih del ohrani doseženi znanstveni položaj, vlogo in pomen. Za čim boljše učinkovanje v kulturnem in strokovnem prostoru  zbirka upošteva tudi novejše razvojne tokove na področju znanstvenega izdajanja besedil, ekdotike oz. tekstne kritike in edicijske tehnike – tako v konceptualnem kakor tudi v tehničnem in tehnološkem pogledu.

Monografija o pesniku ali pisatelju običajno izide kot sklep njegovega zbranega dela. Je torej vrh in znanstvena sinteza kritične izdaje avtorjevega opusa, zato podaja čim bolj vsestranski pogled na pisateljevo življenje in delo. Vsaka monografija praviloma obsega nekatere splošne elemente, kakor so zlasti: biografija pisatelja z ustrezno podrobnimi, pozitivno preverjenimi biografskimi podatki; prikaz pisateljevega literarnega ustvarjanja, po dobah ali v celoti, po potrebi prepleten z interpretativnimi elementi; prikaz literarne recepcije in odnosa med pisateljem in družbo. Kljub raznim strokovnim usmeritvam in osebnim modulacijam knjige iz podzbirke ohranjajo referenčni in znanstveni značaj.

Podzbirka Dela starejšega slovenskega slovstva izhaja v okviru Zbranih del z namenom, da se primanjkljaj raziskav, objav in recepcije starejšega slovenskega slovstva zmanjša, naša podoba o njem pa izpopolni. Poleg razlik med starejšim in novejšim slovstvom naj se tako pokaže tudi delna kontinuiteta v stoletjih slovenske pisane in umetniške besede. Slovenski strokovni in širši javnosti naj podzbirka prinaša v branje izbor starejših besedil, ki jih odlikujejo na prvem mestu literarne prvine, vendar tudi vsebinski vidiki, kakor zanimivost in novost vsebine, pomembnost ali funkcija teh besedil v sočasnem domačem kontekstu ipd.

Ob 70-letnici je izšla brošura Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 1946–2016, ki je v formatu pdf tudi prosto dostopna prek spleta. Zbirka je doživela tudi likovno prenovo. Oblikovalec Jurij Jančič je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu (2016) za svoje delo dobil nagrado za najbolje oblikovano leposlovno zbirko.